|
HBV
Kako razširjena je okužba s HBV?
Na svetu je približno 400 milijonov nosilcev virusa hepatitisa B (HBV), kar predstavlja 5% svetovne populacije. Endemska področja so Podsaharska Afrika, Azija in Sredozemlje. Prevalenca okužbe s HBV se spreminja glede na geografska področja: od 0.1% v severni Evropi in ZDA, 3% v Sredozemskih deželah pa do 10-15% v Afriki in Aziji.
Če imam spolni stik z okuženo osebo, kakšna je verjetnost da se okužim?
Tveganje za prenos okužbe pri spolnem stiku z osebo, ki ima akutni hepatitis B, je ocenjeno na 20-40%, pri spolnem stiku z osebo, ki je kronični nosilec HBV, pa v stalni partnerski zvezi na več kot 70%.
Pri 30-40% okuženih način okužbe ni pojasnjen in je verjetno posledica prenosa okužbe ob vsakodnevnih stikih znotraj družine oz. skupnega gospodinjstva, kronične hemodialize, idr.
Kako poteka bolezen?
Simptomi in znaki bolezni se pojavijo 45-180 dni po okužbi. Simptomatsko bolezen zaznamo pri približno 40-50% odraslih in bistveno nižjem odstotku okuženih otrok. Fulminantni hepatitis se pojavi pri manj kot 1% okuženih.
Po nekaj tednih do mesecih simptomi in znaki bolezni navadno izzvenijo. Bolnik virus ali odstrani iz organizma in postane imun na ponovno okužbo ali pa ostane kronično okužen s HBV (80% novorojencev, 25 % otrok, 10% odraslih).
Ali sem lahko okužen, ne da bi vedel?
Zdravi nosilci HBV nimajo simptomov in znakov obolenja jeter. Kronični hepatitis B ima lahko zabrisan klinični potek brez ali z blagimi neznačilnimi znaki bolezni. Približno 20 let po okužbi se pri 12% bolnikov s kroničnim hepatitisom B letno pojavi jetrna ciroza. Pri teh bolnikih lahko nastopijo življenjsko ogrožajoči zapleti z odpovedjo delovanja jeter in motnjami v koagulaciji krvi, ascitesom, krvavitvami iz varic in jetrno encefalopatijo. Pri 2,4% bolnikov z jetrno cirozo letno se razvije jetrnocelični karcinom.
Se lahko cepim proti hepatitisu B?
Obstaja cepivo proti hepatitisu B. Za zaščito pred virusom hepatitisa B so potrebni trije odmerki cepiva, drugi odmerek 4 do 10 tednov po prvem odmerku, tretji pa približno čez 6 mesecev.
Okužbo s HBV lahko uspešno preprečujemo s pasivno in imunizacijo. Pasivno imunizacijo svetujemo pri novorojenčkih okuženih mater in pri parenteralni okužbi. Za aktivno imunizacijo uporabljamo rekombinantno cepivo, ki v povprečju nudi 95% zaščito (anti-HBs nad 10 mIU/mL). Imunizacijo priporočamo posameznikom, ki so pri delu izpostavljeni okužbi, v mnogih državah (tudi v Sloveniji), pa jo izvajamo kot del rednega cepljenja otrok.
HCV
Kakšen je razvoj okužbe s HCV?
Po inkubacijski dobi, ki traja v povprečju sedem tednov (razpon od 2-30 tednov), se akutni hepatitis C pojavi le pri 20% okuženih in ima navadno blag potek. Kar 70-85% pa ostane doživljenjsko okuženih. Ta je večinoma brezsimptomen in ga navadno odkrijemo povsem naključno. 25% kroničnih nosilcev HCV ima vseskozi normalne teste za oceno delovanja jeter in nobenih subjektivnih znakov za okužbo. Pri ostalih kronično okuženih pa gre za kronični hepatitis, ki je lahko brezsimptomen in ga navadno odkrijemo povsem naključno, lahko pa se odraža z bodisi počasi napredujočo boleznijo ali s težjo obliko bolezni, ki se po 20 letih razvije v cirozo (v 20%) ali v jetrno celični karcinom (letna incidenca 2-5%).
Kako odkrijemo HCV?
Diagnozo hepatitisa C postavimo na osnovi viroloških testov. Za presejalno testiranje uporabimo serološke teste za dokaz prisotnosti anti-HCV, aktivno okužbo potrdimo s prisotnostjo virusnega genoma v krvi (RNA HCV).
Zdravljenje
Akutni hepatitis C zdravimo usmerjeno po individualni presoji. Kronični hepatitis C zdravimo s kombinacijo interferona alfa in nukleozidnega analoga ribavirina.
Ali obstaja cepivo za HCV?
Zaenkrat znanstvenikom še ni uspelo razviti cepiva proti okužbi s HCV, prav tako pa ni učinkovita niti pasivna zaščita z imunoglobulini. Zato je večji poudarek na preprečevanju okužbe z dobrim nadzorom nad darovano krvjo in darovanimi organi ter nadzorom nad posamezniki, ki so izpostavljeni večjemu tveganju za okužbo. Izrednega pomena je tudi preventivno izobraževanje javnosti.
HIV
1. Dobro spoznajte partnerke ali partnerje!
Ne glede na to, ali ste moški ali ženska, heteroseksualo ali homoseksualno usmerjeni, bo tveganje, da se okužite s HIV, odvisno od verjetnosti, da je oseba, s katero imate spolne odnose, okužena. Tveganje je večje, če je ta oseba:
• injicirala nedovoljene droge,
• imela nezaščitene spolne odnose z osebami iz držav, kjer je zelo veliko okuženih s HIV, ali pa je sama iz države, kjer je zelo veliko okuženih,
• imela nezaščitene heteroseksualne spolne odnose s številnimi naključnimi partnerji,
• imela nezaščitene homoseksualne spolne odnose s številnimi moškimi partnerji.
Oseba, okužena s HIV, lahko izgleda popolnoma urejena in zdrava.
Če niste prepričani, da si spolni odnos res želite, se mu raje izognite.
2. Zavedajte se, katere vrste spolnih odnosov so bolj tvegane!
Okužba s HIV se lahko prenese pri vseh vrstah nezaščitenih spolnih odnosov z okuženo osebo (brez kondoma): analnih, vaginalnih in oralnih. Tveganje je največje pri nezaščitenih analnih spolnih odnosih. To velja tudi pri uporabi kondoma, ker je verjetnost, da se bo pri analnih spolnih odnosih kondom poškodoval, večja. Tveganje je veliko tudi pri nezaščitenih vaginalnih spolnih odnosih. Nezaščiteni oralni spolni odnosi so najmanj tvegani, vendar vseeno tvegani, če je sluznica v ustih in žrelu poškodovana (npr. pri krvavečih dlesnih, razjedah in okužbah v žrelu).
Zato vedno uporabite kondom.
Varnejši boste, če se omejite na spolne prakse, kakor so ljubkovanje, masiranje in masturbacija, da spolni izločki ne pridejo v stik z vašimi sluznicami ali morebiti s poškodovano kožo. Tudi poljubljanje, pri katerem ne pride do velike izmenjave sline, ki lahko vsebuje kri, je relativno varno.
3. Poiščite zdravniško pomoč oziroma zdravite morebitno SPO!
Neozdravljena SPO (npr. gonoreja, klamidijska okužba, sifilis, genitalni herpes) lahko poveča tveganje za prenos okužbe s HIV. Če mislite, da imate SPO, je nujno, da poiščete zdravniško pomoč in se ustrezno pozdravite. Najpogostejši znaki in težave so: izcedek iz spolovila, pekoče bolečine pri uriniranju, mehurčki, ranice ali razjede na spolovilu, v ustih ali okrog njih. Pri ženskah lahko pride tudi do neobičajnih krvavitev (izven menstrualnega ciklusa) ali bolečin v nožnici pri spolnem odnosu.
4. Ne souporabljajte igel in brizg!
Zaradi souporabe pribora (igel, brizg) pri injiciranju nedovoljenih drog se okužbe s HIV med jemalci nedovoljenih drog v mnogih državah zelo hitro širijo.
Za preprečevanje prenosa okužbe s HIV ob izpostavljenosti okuženi krvi je najpomembnejše preprečevanje rabe prepovedanih drog in posledic, vključevanje jemalcev prepovedanih drog v zdravljenje (vključno z nadomestnim zdravljenjem) in programe zmanjševanja škode med injicirajočimi jemalci drog (vključno z dostopnostjo čistih igel in brizg ter drugega pribora za injiciranje).
Področje je v Sloveniji dobro urejeno. Obstajajo programi odvajanja in programi zagotavljanja sterilnega pribora za vse tiste, ki takšen program potrebujejo, in so dostopni v vseh večjih mestih v stacionarnih enotah in preko mobilnih enot. Več informacij o programih pomoči je dostopnih na: www.odrogah.si/programi-pomoci.
Zavod za zdravstveno varstvo Koper je Ministrstvo za zdravje RS pooblastilo za usklajevanje teh programov. Na spletni strani www.odrogah.si lahko nadete še več informacij.
5. Izogibajte se prebadanju kože!
Pri postopkih prebadanja kože z nesteriliziranimi instrumenti (npr. pri prebadanju uhljev ali drugih delov telesa, tetoviranju, akupunkturi) lahko tvegate okužbo s HIV. Če razmišljate o teh posegih, vprašajte, ali so instrumenti pravilno sterilizirani. Tveganje je večje v državah, kjer je okužba s HIV pogosta.
V Sloveniji je področje prebadanja kože, tetoviranja in podobnih postopkov urejeno s predpisi, ki jih morajo upoštevati vsi nosilci dejavnosti, ki izvajajo tovrstne storitve. Kot stranka morate biti pred tovrstnimi posegi obveščeni o vseh tveganjih za zdravje (HIV, hepatitis B ipd.), predlagamo pa vam, da se tudi sami pred tovrstnimi posegi pozanimate, kako je zagotovljena varnost postopkov pri konkretnem izvajalcu.
Varnost prebadanja kože, sluznic, hrustanca ali mišičnega tkiva
V Sloveniji je za izvajanje postopkov prediranja kože, sluznic, hrustanca ali mišičnega tkiva treba upoštevati pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti.
Pri postopkih prediranja kože, sluznic, hrustanca ali mišičnega tkiva je obvezna uporaba sterilnega pribora in rokavic za enkratno uporabo, pred prebadanjem pa je treba razkužiti površino telesa.
Proizvodi, ki se uporabljajo pri tetoviranju in podobnih postopkih, morajo biti varni za uporabnika. Proizvodi morajo biti sterilni in dobavljeni v posodi, kjer se ohrani sterilnost izdelka vse do njegove uporabe. Če se ne uporablja pakiranj za enkratno uporabo, mora biti zagotovljeno, da izdelek ostane nekontaminiran ves čas uporabe.
Nosilec dejavnosti tetoviranja mora uporabnika seznaniti z morebitnimi tveganji za zdravje, ki izhajajo iz posega, ter o nadaljnji negi po tetoviranju ali drugih podobnih postopkih.
V čakalnici mora biti na vidnem mestu nameščeno obvestilo z naslednjimi informacijami:
• seznam postopkov, ki jih nosilec dejavnosti izvaja,
• tveganja za zdravje uporabnikov, ob izvajanju storitve (možnost prenosa povzročiteljev nalezljivih bolezni, npr. HBV, HCV, HIV, pojava alergijskih reakcij, nastanka granulomov in keloidnih tvorb),
• nega, potrebna do zacelitve ran,
• pogoji za reverzibilnost posameznih posegov.
Otrokom, mlajšim od 15 let, se lahko storitev tetoviranja, prebadanja in drugih podobnih postopkov opravi le ob privolitvi in navzočnosti staršev.
Odgovori na najpogostejša vprašanja
• Spolnih odnosov še nisem imel/a. Kdaj je pravi trenutek?
Prezgodnja spolna aktivnost, v obdobju, ko mladostniki nanjo še niso ne čustveno ne osebnostno pripravljeni, pogosto prinese razočaranje. Večini je nato žal, menijo, da je bilo prezgodaj, da so imeli premalo informacij in da bi se, če bi se lahko odločali še enkrat, za spolnost odločili pozneje in z drugim partnerjem. Predvsem pa – da bi mislili z glavo. Vzrokov, zakaj so se odločili za predčasni odnos, je veliko: od ljubezni, priložnosti in radovednosti do iskanja varnosti in pritiska vrstnikov. Ko gre za zadnji dejavnik, je zanimivo, da so mladostniki prepričani, da je spolno aktivnih veliko več njihovih vrstnikov, kot jih je dejansko.
Če povzamemo, lahko brez vsakršnega moraliziranja rečemo, da je odlašanje s prvim spolnim odnosom smiselno. Odločitev za spolne odnose je pogosto prezgodnja, zato velja čim pozneje, tem bolje.
Natančnega odgovora kdaj pričeti s spolnimi odnosi ni, saj je odločitev posameznikova izbira in posledica njegovih želja, predvsem pa osebne zrelosti. Fiziološko gledano zdravniki priporočajo, da počakamo do sedemnajstega leta, seveda pa je lahko nekdo dovolj zrel že prej ali pozneje. O starosti oziroma zrelosti ne govorimo le v telesnem, temveč tudi v čustvenem, psihičnem in socialnem smislu. Vse te različne starosti, ki se razvijajo zelo nesorazmerno, so del celovite osebnosti. Kljub temu se zelo pogosto dogaja, da mladostniki ne dosegajo čustvene zrelosti, ki bi bila primerna njihovi fizični starosti.
Nobeden od partnerjev ne sme siliti drugega v spolnost. Tudi če ste že imeli spolne odnose, to ne pomeni, da je pozneje treba vsakič privoliti vanje.
V Evropski uniji in Sloveniji ima polovica mladih prvi spolni odnos v 18. letu starosti. Večina se zanj odloči iz ljubezni ali zaradi zaljubljenosti.
Slovenska raziskava je pokazala, da mladi, ki se v spolnost podajo prezgodaj zaradi radovednosti ali naključja z napačno osebo, pod pritiskom drugih ali pod vplivom alkohola in/ali drugih drog, to pozneje pogosto obžalujejo.
16 % moških in kar 50 % žensk, ki so imeli prvi heteroseksualni odnos pred 16 letom starosti, meni, da so imeli prvi spolni odnos prezgodaj. Kar 76% moških in 72% žensk meni, da bi ob prvem spolnem odnosu morali vedeti več. Med njimi 35% moških in 48% žensk meni, da bi morali vedeti več o kontracepciji ter 48% moških in 41% žensk več o SPO (Klavs (2006): Rezultati nacionalne raziskave Življenjski slog, stališča, zdravje in spolnost).
Odgovorna spolnost je zelo zapleten pojem. Če gledamo z medicinskega, preventivnega stališča to pomeni odgovorno zaščito: zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo in zaščito pred okužbami z uporabo kondoma. Odgovorna spolnost pomeni tudi zavedanje o spolnosti, uživanje v njej, to ni hiter seks, je tudi intima oziroma intimen odnos. Spolnost kot intimni odnos je kompleksen del naše celotne osebnosti, našega življenja in družbe. Je več kakor zgolj spolni akt. Medsebojno poznavanje, bližina in naklonjenost partnerjev so zelo pomembni, zato se s partnerjem čim več pogovarjajta (o občutkih, željah, stališčih, zaščiti, pričakovanjih...).
Več o ljubezni, čustvovanju in spolnosti najdete na spletni strani www.tosemjaz.net, če pa potrebujete nasvet v zvezi s spolnostjo in ljubeznijo, je najbolje, da zanj prosite osebo, ki ji zaupate, vedno pa se lahko obrnete tudi na svojega osebnega zdravnika ali ginekologa.
• Ali se lahko okužimo s SPO med poljubljanjem?
Med poljubljanjem možnosti okužbe s SPO skorajda ni. Primera okužbe z virusom HIV, do katere bi prišlo med poljubljanjem, ne poznamo. To pa ne pomeni, da v slini ne najdemo virusa HIV. Ta je prisoten, vendar v majhni količini. Pazljivost vseeno ni odveč, še posebej, če ima kateri od partnerjev razjede v ustih, ki krvavijo. V tem primeru je okužba z virusom HIV vsaj teoretično možna.
Med poljubljanjem se lahko okužimo z virusom hepatitisa B in s povzročiteljem sifilisa (treponema pallidum). Ta dva virusa se lahko nahajata na ranicah ustnic in sluznice ustne votline. Prav tako se lahko okužimo z virusom herpesa (HSV). V primeru, da je eden od partnerjev okužen in ima herpetične izpuščaje na ustnicah, je verjetnost okužbe zelo velika. Okužba z virusom herpesa (HSV) je mogoča tudi v primerih, ko ni znakov te bolezni.
• Ali se lahko okužimo z oralnimi spolnimi odnosi?
Možnost okužbe z virusom HIV je pri oralnih spolnih odnosih bistveno manjša kakor pri analnem seksu, vendar vseeno mogoča. Nevarnost okužbe obstaja, še posebej, če ima partner/ka v ustni votlini ranice. Če pride v tem času do poškodbe sluznice v ustni votlini ali žrelu, se možnost okužbe še poveča.
Do okužbe lahko pride, če ima partner/ka ranjeno spolovilo, ali pa si ga je ranil/a med aktom. Poleg tega se moramo zavedati, da se virus HIV nahaja tudi v predsemenski tekočini (precum), zato lahko pride do okužbe tudi brez izlitja sperme v usta. Ejakulacija izven ust le nekoliko zmanjša tveganje za okužbo. Hkrati pa ni bistvene razlike glede tveganja za okužbo, če spermo pogoltnemo ali izpljunemo.
Kondom je najboljša zaščita! Tudi pri oralnem seksu!
Pri oralnih spolnih odnosih z okuženo osebo je mogoča tudi okužba s sifilisom (treponema pallidum), hepatitisom B, klamidijsko okužbo (chlamydia trachomatis) in gonorejo (neisseria gonorrhoeae).
• S katerimi SPB se lahko okužimo pri analnem seksu?
Nezaščiten analni spolni odnos sodi med najbolj rizično obliko seksa glede možnosti okužbe z virusom HIV.
Pri analnem seksu vedno uporabite kondom in lubrikant na vodni podlagi!
• Ali lahko pri vzajemni masturbaciji in frontaži pride do okužbe z eno od SPB?
Vzajemna masturbacija in frontaža ne predstavljata tveganja za okužbo s SPO (HIV, hepatitis itd.). Lahko pa ob drgnjenju spolovil vseeno pride do prenosa HPV, še posebej, če so ima eden od partnerjev kondilome (bradavice).
• Kako nevarne so lahko poletne avanture v tujini?
Pred nekaj leti je bila v okviru akcije Evropa proti aidsu v vseh evropskih državah opravljena raziskava med mladimi popotniki v starosti od šestnajst do devetnajst let. Ta je pokazala, da jih ima na potovanju oziroma počitnicah več kot četrtina spolni odnos z novim partnerjem, sedem odstotkov vprašanih pa je imelo spolni odnos z dvema ali več partnerji. Pri tem se jih več kot polovica sploh ni zaščitila, kar je alarmanten podatek. Partnerja se namreč v takih primerih ne poznata ali pa komajda, kar pomeni da je verjetnost za prenos spolno prenosljivih okužb velika.
Čas dopustov je torej tudi obdobje večjega tveganja za prenos spolnih okužb oziroma bolezni. Nezaščiten spolni odnos s partnerjem namreč v biološkem smislu pomeni nezaščiten spolni odnos z vsemi njegovimi ali njenimi bivšimi partnerji – včasih je to lahko za cel avtobus ljudi.
|
